Nezdrava Duplica – 14. leto nemoči!

V reviji Dupličan je jeseni 2010 Bogdan Pogačar objavil spodnji sestavek, ki ga povzemamo v celoti:

Direktiva Evropske Unije je od držav članic zahtevala, da do 30. oktobra 2007 izdajo nova dovoljenja ali ponovno preučijo in po potrebi obnovijo obstoječa dovoljenja za vse industrijske obrate, ki so začeli delovati pred 30. oktobrom 1999.

Slovenija je le ena izmed šestih držav, ki ne spoštuje direktive EU o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, zato se bo morala zagovarjati pred Sodiščem Evropske skupnosti. Grozi pa ji kazen 80 mio evrov, ki jih bo država poravnala v naslednjih štirih letih. Glede na to, da imajo prebivalci južnega predela občine Kamnik (Perovo, Bakovnik, Šmarca, Volčji Potok, Duplica) redne upravičene pomisleke na kakovost zraka, ki ga dihajo in je del njihovega vsakdana, mi je tako brezbrižno delovanje države nedojemljivo. Dejstvo je, da živimo v gosto poseljenem območju in v neposredni bližini industrijskih obratov, ki obremenjujejo zrak z izpusti z naslova svoje dejavnosti. Seveda so to podjetja, ki tu delujejo že več let, in jih ni moč preseliti drugam, vendar je potrebno storiti vse za zmanjšanje izpustov v zrak. Ne gre samo za zdravje najbolj ogroženih skupin, kot so to otroci in ostareli, gre tudi za zmanjšanje vrednosti premičnin in nepremičnin na tem območju.

Najbolj boleč trn v peti nam je ”okolju prijazno” delovanje kurilne naprave na lesno biomaso podjetja Tisa d.o.o., ki nam že 13 let onemogoča kakovostno življenje.


V letu 2008, kot je javnosti verjetno znano, je KS Duplica podprla posameznike s prvopodpisanim Francem Orešnikom, ki so na upravnem sodišču izpodbijali izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za omenjeno kurilno napravo. Upravno sodišče je razsodilo tožnikom v prid in odpravilo okoljevarstveno dovoljenje ter njegovo izdajo predalo v odločanje prvostopenjskem organu, ki je v tem primeru Agencija RS za okolje (ARSO) pri Ministrstvu za okolje. KS Duplica je takoj po odpravi dovoljenja s tem seznanila Inšpektorat za okolje RS in varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik, ki nam je v odzivu zagotovila spremljanje postopkov izdaje dovoljenja.

Od januarja 2009 pa je na področju zakonodaje prišlo do sprememb v zvezi z obratovalnim in trajnim monitoringom izpustov v zrak. Ker do danes naprava še ni pridobila novega okoljevarstvenega dovoljenja, je pa v postopku pridobivanja, ne moremo trditi, da deluje protizakonito, vsekakor pa deluje brez okoljevarstvenega dovoljenja. Kot sem omenil, o njegovi izdaji odloča ARSO, ki o tem že več kot leto vodi postopek in s tem prevzema odgovornost za še vnaprejšnje onesnaževanje zraka v naši okolici. Kakršna koli že bo odločitev Agencije za okolje o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja, je boljša, kot je sedanje stanje. V okoljevarstvenem dovoljenju bo namreč tudi določba o trajnem monitoringu emisij v zrak, s čimer bomo prebivalci dosegli našo zahtevo o stalnem merjenju emisij na samem izvoru. V kolikor do izdaje ne bo prišlo, bo naprava morala prenehati obratovati. Osebno v slednji scenarij ne verjamem, ker se država zaveda, da bi z ustavitvijo takšnih naprav, ki jih uvršča med zelene vire energije, poslabšala razmerje tako imenovanih zelenih virov energije.

Vse podobne naprave bodo po Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (UL št. 105, 7. 11. 2008) morale izvajati trajen in stalen monitoring na samem izvoru, ki bo dal jasen odgovor o prekomernih onesnaževalcih zraka in okolja nasploh.

Žalostno je, da moramo v Sloveniji vedno zadovoljevati le minimumu norm, čeprav je napredek v presežnikih in ne v zadovoljevanju minimalnih potreb. Po tej logiki ne potrebujemo stadionov, povezovalnih cest in podobno.

Both comments and pings are currently closed.

Comments are closed.

Powered by WordPress and MasterTemplate
Highslide for Wordpress Plugin