Po zadnji aferi zaradi z dioksinom zastrupljenega mesa v Nemčiji se je zanimanje za naravno, ekološko pridelano hrano tudi pri nas zelo povečalo. Trgovci so začeli kar tekmovati med seboj, kdo bo ponudil več, bolje in ceneje. Veliko BIO in EKO hrane – lahkoverni kupci pa verjamemo v ekološko neoporečnost take hrane in pogosto veselo kupujemo, ne da bi preverjali neoporečnost. Vendar oznaki EKO in BIO pravzaprav ne pomenita kaj dosti!
Naravi prijazno živilo mora biti označeno kot EKOLOŠKO, imeti pa mora tudi EVROPSKI ZNAK ZA EKOLOŠKO ŽIVILO (samo letos izjemoma lahko tudi še dosedanjega slovenskega). Pravico do take oznake pa ima samo živilo, za katerega je bil izdan certifikat. Tega lahko izda le od države pooblaščena institucija, ki po izdaji certifikata stalno nadzira postopke pridelave, vzreje in predelave pri posameznih ponudnikih in prodajalcih ekološke hrane.
Oznaki EKO in BIO sami po sebi sta torej samo opisnega pomena in naj bi kupcem le razložili, da gre za ekološko pridelano hrano. Če pri tem na embalaži ni evropskega ekološkega znaka, je to lahko le nič kaj naravi in človeku prijazno zavajanje potrošnikov.
(Na fotografiji zgoraj je evropski znak za ekološko živilo, pod njim pa dosedanji slovenski, ki prihodnje leto ne bo več veljaven)