Slovenijo so v teh dneh prizadele stoletne poplave. Svoje bregove je prestopila tudi Kamniška Bistrica na Perovem, a k sreči hujšega ni bilo.

Visoka Bistrica je nevarno zapretila in pognala strah v kosti zlasti prebivalcem, ki živijo tik ob hudourniku. Obudila pa je tudi temne spomine marsikaterega krajana KS Perovo, ki živi več deset metrov stran od Bistrice. Dvig podtalnice je namreč 1. novembra 1990 povzročil, da ni pod vodo plaval le pas ob Bistrici (Kovinarska cesta, Pot 27. julija), temveč velik del KS Perovo (Livarska, Zikova ulica, Steletova cesta, Podlimbarskega pot …). Škoda v KS Perovo je bila, kljub znatno manjši poselitvi kot danes, v letu 1990 ogromna.

Bistrica je 5. novembra 2012 prestopila svoj breg ob perovskem jezu in vnovič opozorila na nujno potrebno sanacijo brežin Kamniške Bistrice na Perovem, na neustrezno čiščenje gozdov, zlasti pa na nevarnost Titanovega jeza. Opozorila je na nevarnosti, na katere krajani Perovega že vse od leta 1990 opozarjamo pristojne. Še do danes pa žal do celotne, že tudi obljubljene sanacije vodotoka ni prišlo.

Ne le zaradi manj padavin, kot jih je bil Kamnik in Perovo deležen v letu 1990, temveč tudi zaradi prisebnosti nekaj krajanov samih, ki so pravočasno pričeli z reševanje situacije na Titanovem jezu, je Perovo tokrat ušlo najhujšemu. Prav Titanov jez (oz. nepravočasen dvig zapornic in drevje, ki je onemogočilo pretok vode) je bil namreč največji vzrok za tako obširne poplave na Perovem v letu 1990.

Poglejte si spodnje fotografije, ki jih je 5. novembra 2012 posnel Matevž Skamen.

Vir: http://kamavt.si/ksperovo/

Ambrozija, ponekod imenovana tudi žvrklja, je nevaren plevel, ki se v zadnjih nekaj letih počasi a nezadržno širi tudi po Sloveniji. Cvetni prah pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia L.) povzroča različne alergijske bolezni, najpogosteje sezonski alergijski rinitis ali rinokonjunktivitis – seneni nahod, lahko pa tudi alergijsko astmo, vnetje očesne veznice in redko kontaktni dermatitis ter urtikarijo. Koncentracija cvetnega prahu v zraku, ki je višja od 20 zrn v m3 zraka, je za osebe, preobčutljive na ambrozijo, obremenilna in lahko izzove simptome bolezni. Tako visoka obremenitev zraka se v Sloveniji pojavlja v drugi polovici avgusta in v prvi polovici septembra.

Ambrozija zraste od 30 cm pa vse do dveh metrov visoko. Steblo je pokončno, razvejeno ter poraslo z gostimi dlačicami. Pred cvetenjem jo spoznamo predvsem po listih, ki so podobni kot pri navadnem pelinu, pozneje pa tudi po dolgih socvetjih na vrhu stebla in stranskih poganjkov. Cveti svetlo rumeno, od konca julija do konca septembra, veter pa lahko zanese cvetni prah (pelod) tudi več kot 100 kilometrov daleč. Ena rastlina lahko proizvede več milijonov alergogenih pelodnih zrn, pa tudi več kot 60.000 semen, ki vzklijejo naslednje leto ali kasneje, kajti semena v zemlji zdržijo do trideset let. Preživi tudi na zelo izpostavljenih rastiščih, ob cestah, železniških progah in poteh.

V Sloveniji je mogoče najti pelinolistno ambrozijo točkovno skoraj po celi državi, vendar v primerjavi s sosednjimi državami še ne govorimo o njeni veliki zastopanosti. Ker je ambrozija nezahtevna glede rastnih razmer, je predvsem plevel zapuščenih in neobdelanih površin oziroma površin, kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje. Največ je najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter v primeru slabe komunalne urejenosti javnih in drugih površin.

Preprečevanje njenih škodljivih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem ambrozije in preprečevanjem njenega cvetenja oziroma tvorbe semen, s katerimi se širi dalje. Zato zakon nalaga imetnikom zemljišč, da morajo izvajati ukrepe za zatiranje in o vseh novih ali nepričakovanih pojavih ambrozije nemudoma obvestiti pristojne fitosanitarne organe o problematičnih zemljiščih, kjer rastejo ambrozije.

Zakon torej nalaga imetnikom zemljišč, da zatrejo ambrozijo, najbolje pa je to storiti pravočasno – še pred pričetkom cvetenja in semenitve. V poznem poletju se rastline lažje in hitreje opazi, ker so večje in bolj prepoznavne.

Vir: zloženka kmetijskega ministrstva (pdf – kliknite tukaj), www.kamnik.si in ivz.si